Čebelarjenje velja za eno najstarejših in najbolj naravnih oblik človeške dejavnosti. Skozi stoletja se je razvilo v skrbno načrtovan proces, ki združuje razumevanje čebelje biologije, poznavanje narave in pravočasno uporabo ustrezne opreme. V nadaljevanju so predstavljena osnovna opravila in koraki, ki so potrebni za uspešno pridelavo medu.

1. Redni pregledi čebeljih družin

V obdobju aktivnega razvoja čebel, ki traja od zgodnje pomladi do pozne jeseni, se panje praviloma pregleda vsakih sedem do deset dni.

S tem se zagotovi sprotno spremljanje zdravja družin in njihova pripravljenost na sezono medenja.

• Nadzor zalege: Preverja se prisotnost jajčec, ličink in pokrite zalege, kar kaže na pravilno delovanje matice. Zdrava matica enakomerno zalega in tako skrbi za uravnotežen razvoj družine.
• Stanje rezerv hrane: Zalog medu in cvetnega prahu mora biti vedno dovolj. Če jih primanjkuje, je treba čebele pravočasno dokrmiti, še posebej pred daljšimi sušnimi obdobji ali ob koncu sezone.
• Izločanje starih satov: Z leti satje potemni in se v njem nabirajo ostanki, ki lahko povečajo tveganje za bolezni. Priporočljivo je postopno odstranjevanje starih satov in nadomeščanje z novimi.

Redni pregledi pomagajo tudi pri zgodnjem odkrivanju morebitnih parazitov ali bolezni ter pri ohranjanju splošnega zdravja panjev.

2. Ključna oprema pri delu s čebelami

Včasih so se naši predniki znašli z malce dima, lesenimi kladivi in s preprosto tkanino čez obraz. Danes smo hvaležni za napredek in nove materiale, ki omogočajo še varnejše in bolj prijetno delo. Kljub vsemu pa se trudimo ohranjati tisti domač pristop, ki daje poudarek spoštovanju do čebel.

Pri čebelarjenju je ustrezna oprema enako pomembna kot znanje o naravi in vedenju čebel. Z njo se zagotavlja varno in učinkovito delo, hkrati pa se ohranja mir v čebelnjaku. Pravilna in redna uporaba te opreme prispeva k uspešnemu in varnemu delu v čebelnjaku. Brez primerne opreme bi bilo delo s čebelami zahtevno, včasih tudi nevarno.

• Čebelarski klobuk ali pokrivalo s tančico: Naj bo sonce ali dež, klobuk je z nami pri vsakem pogledu v panj. Ko je dedek nosil svoj klobuk s tančico, je vedno dejal: “Glava naj bo mirna in varna, da bo tudi delo umirjeno.” Ta pregovor mi še danes odzvanja v mislih – čebelam pristopamo mirno in z nasmehom.
• Čebelarski smoker (dimnik): Dim pomiri čebele, zato je smoker nepogrešljiv med vsakim pregledom. Kurijo se lahko naravni materiali, kot so suha trava, lesni ostružki ali posebne brikete.
• Zaščitne rokavice: Pogosto so izdelane iz usnja ali drugačnega trpežnega materiala in segajo čez zapestja. Začetnikom zagotavljajo večjo samozavest, izkušenejši pa jih uporabljajo po potrebi.
• Orodje za odpiranje panja in dvigovanje satov: S posebno kovinsko palico in nožem se enostavno loči zlepljene dele panja ter varno dviguje ali prestavlja sate.
• Metlica/krtača: Namenjena je nežnemu odstranjevanju čebel s satov, kadar je to potrebno za pregled ali prestavljanje. Z mehko krtačo se čebele ne poškodujejo in manj vznemirijo.

3. Sezona medenja in pobiranje medu

Ko zacvetijo akacije, ko se razdiši lipa ali ko v gozdu zaznamo vonj medenine, vemo, da nas čaka najbolj čaroben del leta. Čebele se razletijo po okoliških travnikih in gozdovih, mi pa spremljamo, kdaj se njihovo prizadevanje prelevi v dragocen med.

Ko so čebelje družine dovolj močne in ko v naravi najdejo obilo cvetnega prahu ter medičine, nastopi čas medenja. To je obdobje, ko čebele nabirajo največ zalog in ustvarjajo okusne vrste medu.

• Izbiranje pravih satov: Za točno določeno vrsto medu (cvetlični, gozdni, lipov …) je pomembno, da se izberejo sati, kjer je med že dovolj zrel. Pogosto velja, da mora biti vsaj dve tretjini sata prekritih z voščenimi pokrovčki.
• Odkrivanje satov in točenje: Satne pokrove previdno odstranimo s posebnim nožem ali vilicami, nato pa med izločimo s točilo. Centrifugalna sila potisne med iz satnih celic na stene točila in ga zbere na dnu.
• Skladiščenje medu: Priporočljivo je, da se med hrani v sterilnih in hermetično zaprtih posodah, v prostoru z zmerno temperaturo in nizko vlažnostjo. Tako ohrani svojo naravno kvaliteto, okus in vonj.

Pri nas vedno pravimo, da je točenje medu najboljši “čebelarski praznik”, saj v enem same koraku okušaš ves trud, ki si ga skupaj s čebelami vložil v prejšnjih mesecih.

4. Skrb za čebeljo pašo in okolje

Vsak čebelar ve, da čebele ne uspevajo zgolj po zaslugi dobrih panjev in opreme, ampak predvsem zaradi ustrezne paše. Kakovosten med je tesno povezan z raznoliko in bogato čebeljo pašo.

Čebele potrebujejo medičino iz različnih rastlin, zato je urejanje okolice ali izbira primerne lokacije panjev izjemno pomembna.

• Saditev medovitih rastlin: Ajda, timijan, sivka in druge cvetoče rastline prispevajo k večji pestrosti hrane in večji stabilnosti čebeljih družin skozi sezono.
• Ravnanje s škodljivci: Os, sršenov in drugih škodljivcev, ki lahko napadajo čebelje družine, se je treba lotiti z ekološkimi metodami in previdno, da se ne škoduje koristnim organizmom.
• Ekološko čebelarjenje: Vedno več se uporablja naravne načine zatiranja bolezni, s čimer se ohranja ravnovesje v čebelnjaku in skrbi za višjo kakovost končnega medenega pridelka.

S premišljenim pristopom k okolju se močno pripomore k dolgoročnemu zdravju čebel, obenem pa se spodbuja biotska raznovrstnost v naravi.

Zaključek

Pridelava medu je preplet pozornega opazovanja čebel, pravilne uporabe opreme, spoštovanja narave in njenih ciklov. S stalno skrbjo za zdravje čebel, zagotavljanjem raznolike paše ter higieno v čebelnjaku se ohranjajo močne in produktivne družine. Rezultat tega dela je kakovosten med, poln arom in bogatih okusov, ki je že stoletja cenjen kot eno najbolj dragocenih naravnih živil.

Želite poizkusiti naš sveže točen med?
Kontaktirajte nas ali obiščite našo spletno trgovino, kjer lahko izberete med različnih sort in se prepričate, zakaj velja za enega najbolj dragocenih naravnih izdelkov. Za spletno trgovino klikni tukaj.