Avtor: Tili Kojić

Hrana za bogove
Med je zaradi svojih lastnosti nujen sestavni del zdrave prehrane, brez medu in čebeljih izdelkov pa si komajda predstavljamo zimo. Zdravilne učinke medu so poznali že veliko pred nami, njihova moč pa je odvisna od kakovosti in vrste rastline, iz katere je pridelan med. Med je zaradi svoje edinstvene strukture koristen v boju proti okužbam, poseben sloves pa uživa zaradi antioksidacijskega delovanja.
Razkuževalno delovanje
Med ima zaradi smole v propolisu (zapleten kompleks snovi, s katerimi se čebele varujejo med pred škodljivim delovanjem mikroorganizmov) tudi razkuževalno delovanje, kajti čebele mu dodajajo encim glukooksidazo, ki je učinkovito razkuževalo.
Fitohranila, ki jih vsebujeta surov med in propolis, vendar jih med obdelavo pogosto odstranijo, so se izkazala kot koristna tudi pri preprečevanju nastanka raka. Antioksidanti in flavonoidi imajo protibakterijsko delovanje. Temni med, zlasti ajdov in žajbljev, vsebuje večje količine antioksidantov kot druge vrste medu. Vsakodnevno uživanje medu poviša raven zaščitnih antioksidacijskih sestavin v telesu.
50 – 100 cvetov
Med je naraven izdelek, ki ga medonosne čebele pripravljajo s predelavo nektarja in mane v mednem mehurju. Čebele spreminjajo nektar z medonosnih rastlin, mane ter s površja listov in iglic v med. Pripravljajo ga kot hrano za dolgo zimsko obdobje, kar počnejo že več kot sto milijonov let. Čebela med nabiranjem medu obišče od 50 do 100 cvetov. Barva, okus, vonj in tekstura medu so odvisni od vrste cvetnega nektarja, iz katerega so ga čebele pridobile, to pa so lahko akacija, žajbelj, lipa, kostanj, detelja, vresa, mešano cvetje, evkaliptus, sivka, materina dušica, sončnica in številne druge rastline. Zato se med, pridobljen na eni lokaciji, razlikuje od medu, pridobljenega na drugi lokaciji. Zaradi vpliva drugih rastlin, ki cvetijo v času glavne čebelje paše, se lahko barva in okus medu, nabranega na isti lokaciji, razlikujeta od leta do leta. Med ni enoličen izdelek, ampak spreminja svojo sestavo glede na surovine in letni čas.
Mešanica najmanj 180 snovi
V njem so številne organske kisline (jabolčna, limonska, mlečna in celo mravljinčna kislina), vitamini, minerali, encimi, vosek, zrnca cvetnega prahu in eterična olja.
Od ogljikovih hidratov je v medu 82 odstotkov sladkorja, od tega 41 odstotkov fruktoze in 36 odstotkov glukoze, medtem ko preostanek sestavljajo saharoza, maltoza in dekstrin. Poleg tega med vsebuje vodo (od 16 do 20 odstotkov), flavonoide (od 34 do 61 odstotkov), druge organske snovi (organske kisline, aminokisline, beljakovine, višji alkoholi, inzulin, hormoni), encime, različne derivate klorofila, mineralne snovi in vitamine (B1, B2, B3, B5, B6 ali H, B9), zaradi česar je edinstvena naravna in izredno zdravilna hrana. Med je zelo bogat s kromom, mineralom, ki je nujen pri razgradnji ogljikovih hidratov, s čimer se zmanjšujejo neželeni učinki uživanja večjih količin enostavnih sladkorjev in naglega dviga glukoze v krvi. Med od mineralov vsebuje še kalcij, baker, železo, kalij in cink.
Odvisno od vrste
Delež posameznih snovi je odvisen od vrste medu. Zaradi svoje odlične sestave je med kalorična in biološko vredna hrana za otroke in odrasle, lahko prebavljivo živilo in naraven vir življenjske moči. Kapljica medu vsebuje več kot sto različnih, za organizem pomembnih snovi. Po vsebnosti fermentov je med eden od najpomembnejših prehranskih izdelkov. Energetska vrednost 100 g medu je 304 kcal, od tega 82,4 odstotka ogljikovih hidratov in 0,3 odstotka beljakovin.
Vir energije
Med in druge čebelje izdelke že od nekdaj uporabljajo kot hrano in zdravilo, a tudi za nego ter lepšanje obraza in telesa.
Med so v preteklosti uporabljali predvsem kot vir energije. Še v stari Grčiji so v času olimpijskih iger športniki uživali med in suhe fige, da bi dosegli čim boljše rezultate. Med še dandanes priporočajo športnikom, saj prinaša energijo, spodbuja delovanje srca ter pomaga pri utrujenosti in k hitrejšemu okrevanju.
Iz ljudske medicine je znano, da med pomaga blažiti simptome gripe in prehlada; tak je napitek, pripravljen iz tople vode, limoninega soka in medu z dodatkom evkaliptosovega olja ali ingverja. Pri vnetem grlu priporočao redno uživanje 1 žličke medu ali mešanice 2 žličk medu, 4 žličk jabolčnega kisa in ščepca soli.
Vsestranski
Vrsta raziskav je dokazala, da je med najbolj zdravo sladilo za ljudi s sladkorno boleznijo tipa 2 in za vse z visoko ravnjo holesterola.
Med pospešuje absorpcijo zdravil in povečuje njihovo učinkovitost, obenem pa čisti organizem škodljivih snovi. Pomaga pri zdravljenju gastritisa, želodčne razjede, črevesnih vnetij, zmanjšuje izločanje želodčne kisline ter pomaga pri zdravljenju in razstrupljanju jeter. Med uporabljajo tudi pri ginekoloških težavah, jutranjih slabostih in boleznih dihal (kronični bronhitis, bronhialna astma, rinitis, alergični rinitis, sinusitis, laringitis). Pomaga tudi pri anoreksiji in slabem téku, normalizira črevesno peristaltiko, odpravlja zaprtje in pomaga pri hemoroidih.

Akacijev med
Ena od najbolj cenjenih vrst medu je akacijev med, ki je izrazito svetle barve, prijetnega vonja in blagega okusa. Pomaga pri nespečnosti, umirja razdražen imunski sistem in odpravlja posledice nakopičenega stresa. Priporočajo jemanje zvečer, pred spanjem.

Kostanjev med …
… je temne barve, prepoznavnega vonja in značilnega grenkega okusa. Pomaga pri boleznih prebavnega sistema, saj spodbuja delovanje črevesja, lajša delo preobremenjenih jeter in žolča ter varuje želodčno in črevesno sluznico. Priporočajo jemanje s čajem iz kamilice, šipka in materine dušice.

Lipov med …
… je bister, skoraj prozoren, prijetnega vonja in blagega okusa. Njegovo uživanje prinaša olajšanje pri prehladu, vnetjih dihalnih poti in prebavnega sistema ter nekaterih ledvičnih bolezni.

Žajbljev med …
… tudi pomaga lajšati prehlad, saj omogoča lažje izločanje sluzi iz sapnika in bronhijev.

Sončnični med …
…  je jantarno rumene barve in prepoznavnega vonja in okusa. Blagodejno vpliva na dihalni sistem, zaradi svojih edinstvenih sestavin pa prispeva k uravnavanju ravni maščobnih kislin v organizmu. Sivkin med…
… v čaju iz kamilice, mete ali pelina umirja organizem, uporabljajo pa ga tudi proti napihnjenosti in za odvajanje vode. Koristen je proti migreni in vrtoglavici, priporočajo ga tudi vsem, ki trpijo za boleznimi srca in ožilja.

Različne vrste
Barva, okus, tekstura in kakovost medu so odvisni od vira nektarja, a tudi od njegove pridelave. Po viru nektarja je med lahko enocvetni, torej iz ene same vrste nektarja (akacija, lipa, kostanj, žajbelj …), ali večcvetni, iz več vrst nektarja (gozdni, cvetlični med). Večcvetni med je dobra izbira, če si želite nevsiljivega okusa medu v hrani in pijači, medtem ko ima med iz ene same vrste cvetov izrazitejše delovanje in močnejši okus. Pri tem so v ospredju tiste vrste, ki so izdelane iz zelišč (rožmarin, sivka, meta). Po barvi lahko določimo tudi okus medu: med temnejše barve je vedno tudi močnejšega okusa. V specializiranih trgovinah je mogoče dobiti tudi med z dodatkom različnih oreščkov, kot so mandlji, orehi in lešniki.
Po načinu proizvodnje je med lahko točen (pridobivajo ga s centrifugiranjem) ali topljen (pridobivajo ga s segrevanjem zdrobljenega satja, a tudi med v satju in med s koščki satja).

Hranjenje medu je zelo preprosto. Ker ima zaradi velike koncentracije sladkorja neomejen rok trajanja, ga je treba hraniti na hladnem prostoru, dlje od neposredne svetlobe in v trdno zaprti steklenki. Med je najstarejša vrsta sladila v ljudski prehrani. S tem je določena tudi njegova uporaba v prehrani, predvsem pri pripravi sladic. V primerjavi s sladkorjem ima veliko boljšo hranilno sestavo, a tudi več kalorij. Ena žlica medu namreč vsebuje 64 kcal, medtem ko ima ena žlica sladkorja 46 kcal.
Pri pripravi slaščic lahko sladkor uspešno zamenjate z medom. Za isto količino sladkorja potrebujete pol manj medu, ker ta vsebuje več fruktoze. Če recept vsebuje tekočine (vodo, mleko), je treba njihovo količino zmanjšati za približno 50 ml, kajti med vsebuje približno 18 odstotkov vode. Poleg tega je treba med pečenjem znižati temperaturo za približno 15 ºC, saj med veliko bolj pospeši temnenje kolačev kot uporaba sladkorja.
Med je izvrstna izbira za zajtrk: kot dodatek žitnim kosmičem, nemastnemu jogurtu ali prepečencu. Tudi sadje je idealno v kombinaciji z medom; z medom lahko sladkate sadno solato ali ga prelijete po jabolčnih krhljih in jih nato še posujete s cimetom. Dober tek! 

Za celjenje ran
Dejstvo, da med pomaga pri celjenju ran, so poznali že stari Egipčani. Razvoj antibiotikov je začasno izrinil uporabo tega ljudskega zdravila, toda novejše raziskave so se spet usmerile v raziskovanje te funkcije medu, saj z antibiotiki čedalje pogosteje ni možno pozdraviti ran, ki so okužene z bakterijami, odpornimi na antibiotike.

Pri odpravljanju brazgotine
Med je koristen pri skorajda vseh kožnih boleznih in poškodbah. Z nanašanjem medu na rano preprečujemo vnetje, rana se hitreje zaceli, delovanje medu pa pomaga tudi pri odpravljanju brazgotine.

Ne prevroči napitki
Pri dodajanju medu napitkom, kot je čaj, bodite pozorni, da napitek ni prevroč, saj bi se tako izgubile dragocene zdravilne lastnosti medu. Med se mora popolnoma raztopiti v tekočini, saj telo le tako v celoti izkoristi njegove zdravilne snovi.

Apikultura oziroma čebelarjenje sega v obdobje 2400 pr. n. št. Med je zaradi svoje nenavadne sladkosti in redkosti stoletja veljal za sveto hrano. Uporabljali so ga pri verskih obredih, med katerimi so častili bogove, za balzamiranje pokojnih, a tudi v medicinske in kozmetične namene. Zelo dolgo je v medu užival izključno bogatejši del družbe, saj je bil zelo drag. Med je bil prestižna hrana vse do odkritja rafiniranega sladkorja, ki ga pridobivajo iz sladkorne repice.

Medeni recepti
Med je v rabi tudi za mazanje pečenih piškotov, sladoleda, baklav ter kruha iz pšenične, ržene ali graham moke. Med je primeren tudi za slane jedi, kot dodatek solatnim prelivom in marinadam ter za mazanje pečenk.Mešanica limoninega soka, medu, gorčice in olivnega olja je odlična za začinjanje zelene solate.Svinjino lahko marinirate v marinadi, pripravljeni iz gorčice, piva, medu, olivnega olja, rožmarina in česna. Pozneje lahko marinado skupaj s tekočino, ki je ostala od pečenja, in z dodatkom smetane spremenite v slastno omako. K hladnemu pečenemu piščancu postrezite preprosto omako iz majoneze, gorčice in medu.V nekaterih delih Evrope, Azije in Amerike šunko, piščanca, raco in jagnjetino med pečenjem mažejo z medom ali z mešanico medu, limoninega soka in olja. Preden postrežete pečeno zelenjavo, jo lahko prelijete z mešanico raztopljenega masla, medu in balzamičnega kisa.
vir: https://www.viva.si/Zdrav-na%C4%8Din-prehrane/2269/Med

opomba: večino naštetih vrst medu lahko najdete v spletni trgovini https://mellifera.si