Več kot energija

Med vsebuje okoli 80 odstotkov sladkorjev. Največji del predstavljata sadni in grozdni sladkor, ki nas na hitro oskrbita z energijo. Prisotni so še saharoza, maltoza in drugi sestavljeni sladkorji.

Poleg naštetega med vsebuje še veliko dragocenih snovi, kot so

  • encimi
  • rudninske snovi: kalij, natrij, mangan, železo, baker, cink
  • vitamini
  • rastlinske kisline
  • aminokisline
  • hormonske snovi
  • inhibini – snovi, ki preprečujejo rast številnih bakterij in jih pomagajo uničevati.

Naravni med vsebuje od 14 do 18 odstotkov vlage. Dokler količina vlage ne presega 18 odstotkov, tudi ni možnosti za razvoj večjega števila mikroorganizmov! Razmerje različnih sladkorjev v medu določa, ali bo hitro ali počasi kristaliziral, barva pa je odvisna še od drugih sestavin. Tekoči in strjeni med se razlikujeta samo po stopnji kristaliziranja. Večina tekočih vrst medu postane zrnata, če jih za nekaj časa izpostavimo svetlobi in mrazu. To pa ne poslabša njihove kakovosti. Če tak med segrejemo do 39 stopinj Celzija, postane ponovno tekoč. Segrevanje na višjo temperaturo ni priporočljivo, ker tedaj med izgubi svojo biološko vrednost.

Cvetlični med

Cvetlični med čebele pridelajo iz nektarja , ki so ga nabrale na medovitih rastlinah. Obstaja več vrst cvetličnega medu med katerimi lahko izbiramo, te pa so imenovane po rastlinah na katerih so čebele dejansko pridobile nektar. Ker lahko čebele nektar pridobivajo iz različnih rastlin, je včasih nemogoče zagotovo trditi iz katere rastline je bila določena vrsta medu pridelana. Utegne se zgoditi samo to, da okus neke rastline prevladuje in lahko nato na podlagi tega določimo za kateri med gre oziroma bolj katera vrsta rastline je zagotovo prisotna v medu. Na podlagi teh ugotovitev lahko nato sklepamo kakšne zdravilne lastnosti ima določen okus medu.  Takrat, ko pa enostavno ni mogoče določiti vrste medu, pa govorimo o cvetličnem, mešanem medu. Je najpogostejša vrsta medu.

Akacijev med

Ta vrsta medu je zagotovo ena najbolj priljubljenih in poznanih vrst medu pri nas v Sloveniji in tudi drugod po svetu. Značilen je po svojem blagem vonju in okusu ter barvi. Je svetlo rumene barve in v primerjavi z drugimi vrstami, tudi zelo tekoč. Vendar pa se kljub nasprotnim trditvam nekaterih čebelarjev, tudi akacijev med kristalizira in to je dejstvo, saj se vse vrste medu slej ko prej kristalizirajo. Med iz akacije največkrat priporočajo otrokom in sladkornim bolnikom, v splošnem pa je znano tudi da blagodejno učinkuje na delovanje jeter, ledvic in lajša simptome stresa, sečnega trakta in simptome pri bolezni dihal. Za otroke je zelo primeren, saj vsebuje manjše količine cvetnega prahu in ima poleg zdravilnih učinkov tudi prijeten okus. Ravno njegova prijetna aroma in okus pa tudi spodbujata tek.

Lipov med

Po izvoru je lahko ali maninega izvora ali pa cvetličnega izvora. Ima značilno svetlo rumeno do svetlo jantarjevo barvo. Za to vrsto medu je značilna tudi dokaj hitra kristalizacija. Ima značilen blag okus in vonj ter številne zdravilne lastnosti. Med drugim se uporablja za lajšanje prehlada (omogoča lažje izločanje sluzi iz nosu in grla), nespečnosti, pomaga pa tudi pri bronhitisu ali astmi. Zanj so značilne tudi protibakterijske lastnosti, zaradi česar deluje tudi kot da zaščita pred vnetjem dihal ali angino.

Vir: https://www.bodieko.si/med-in-njegove-zdravilne-lastnosti